Grad TURJAK

Turjak je naselje vrh dolgega turjaškega klanca, znan po istoimenskem gradu. Ime je dobil po svojih gospodarjih Auerspergih, grofih Turjaških. Prvič so omenjeni leta 1162. Nekateri so postali slavni: Andrej Turjaški (1557-1593) je vodil vojsko, ki je leta 1593 premagala Turke pri Sisku. Na Turjaku v spomin na to bitko prirejajo vsakoletne viteške igre. Herbert Turjaški (1528-1575) je bil deželni glavar Kranjske, v bitki pri Budačkem so ga Turki obglavili. Zmago so slavili z velikimi sprevodi v Carigradu leta 1575. Nagačeni glavi Herberta Turjaškega in Friderika Višnjegorskega so Turjačani odkupili za visoke denarje. Glavi so potem kot relikviji hranili na gradu Turjak do leta 1943, ko so se gradu pisali črni dnevi. Grad je bil močno poškodovan, na kar spominjata dve spominski plošči - ena na zunanjem zidu ob vhodu, druga v notranjosti. Grad so začeli prenavljati v šestdesetih letih 20. stoletja, v letu 1988 pa je bil razglašen za kulturno in zgodovinsko dediščino ter naravno znamenitost.
Grad Turjak je prvič omenjen leta 1220, a naj bi nastal že v 10. ali 11. stoletju, morda še prej. Leta 1318 sta omenjena dva gradova, spodnji in zgornji. Ruševine drugega so še vidne. Grad je dobil sedanjo podobo po potresu leta 1511. O tem, kdo ga je dal postaviti, govori napis na kamniti plošči z grbom Turjačanov na severovzhodnem volovskem stolpu, t. i. bastiji. Gre za najobsežnejšo okroglo bastijo na Slovenskem. Druga posebnost gradu je renesančni obrambni hodnik v obliki trikotnika. Renesančni obrambni sistem gradu je eden prvih te vrste v Sloveniji in eden najzgodnejših na ozemlju srednje Evrope. Zato je turjaški grad pomemben člen v razvoju grajske arhitekture v srednji Evropi.
Romanskega izvora sta v gradu visoka hiša ali palacij in Dalmatinova kapela. Turjačani so bili veliki podporniki protestantizma, dokler niso opustili protestanstke vere. Slovenski protestantski pisec Jurij Dalmatin (1547-1589) se je skrival v turjaškem gradu in tam prevajal Sveto pismo; po njem so poimenovali kapelo. V njej so deloma ohranjene gotske freske. Barvne akvarelne prerise celotne freske iz leta 1888 hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani.
V gradu je tudi katoliška kapela. Od leta 1789 je bila tu farna cerkev in župnija. Leta 1990 so cerkev ponovno posvetili in v njej opravljajo nedeljske maše.
Grad ni imel parka, je pa njegova okolica prepredena s sprehajalnimi potmi. Pod gradom so ruševine nekdanjih rastlinjakov. Od rastlinjakov vodi pot do "molikov" - domov za ostarele. Turjačani so skrbeli za ostarele delavce in jih nastanili v posebnem poslopju, kjer so imeli tudi paradne konje - za potrebe gradu in kočije. Severno od gradu so imeli turnirski prostor, kjer so potekale viteške igre, ki jih še vedno prirejajo enkrat letno. V gozdu blizu vasi Turjak je pokopališče z obzidjem in kapelo. V grobnici, ki ima obliko templja, so pokopani turjaški grofje. Tu je shranjeno srce grofa Hanna Auersperga-Turjaškega. Padel je v mestu Gaetta v Italiji leta 1861, star 23 let.

ZANIMIVOST: Znana je razlaga, kako je zašel tur v grb turjaških grofov. V turjaških gozdovih je živelo divje govedo, imenovano tur. Pri gradnji gradu so turi nagajali zidarjem, zato jih je dal grof pobiti. Le enega niso mogli ujeti in šele po sedmih dneh so ga pripeljali na grad. Star zidar je ob tem prerokoval, da bo turjaški rod močan kot tur, ki se je toliko časa upiral. Ponosni grof je dal tura upodobiti na stolpu in v družinskem grbu.

TRUBARJEVA DOMAČIJA
Trideset kilometrov iz Ljubljane po magistralni cesti mimo Škofljice, Turjaka pridemo do vasi Rašica (Raščica), rojstnega kraja Primoža Trubarja. Tu je križišče cest in poti proti Velikim Laščam, Dobrepoljski dolini in Muljavi, proti Ljubljani in proti Robu, pa Rutam - evropskemu križišču pešpoti E - 6 in E - 7, Blokam. Ĺ˝e v davnini je bilo na tem križišču zelo živo. Tu so se srečevali ljudje iz vseh slovenskih krajev, tu je bila mitnica in pravi pravcati semenj, kjer je svoje novice prodajal vzhod zahodu, sever jugu in obratno. Tudi bogato fužinarstvo ob potoku Raščica je prispevalo h gospodarskemu povezovanju z Evropo (Trst, Benetke, Reka…). Svoj pečat so večkrat doprinesli tudi roparski Turki.
V takih razmerah se je rodil Primož Trubar v mlinu ob Rašici pod istoimensko vasjo, ki jo povezuje cerkvica sv. Jerneja.
Slikoviti Temkov mlin so velikolaški zanesenjaki predelali v Trubarjev gaj, ki ga krasijo krasna okolica ob potoku Raščica, spominska soba v nekdanjem mlinu, galerija v gospodarskem poslopju, žaga, dvokrilni kozolec, Tršarjev kip Primoža Trubarja ob vstopu v spominsko sobo, dom ribičev, igrišče za odbojko, prodajalna spominkov, gostišče Trubarjev hram…
Poskrbljeno je za parkiranje avtomobilov in avtobusov. Z imenitnim vodičem si pričarate Trubarja v vsej njegovi veličini in pomembnosti. Gre za neponovljiv kulturni dogodek, ki ga mora biti deležen vsak Slovenec.


ILIJEV KOZOLEC
Stoje na holmu hiše tri, pod holmom potok čist šumi, orehov, jablan, hrušk, sliv ob kočah je do samih njiv. Razgled je s holma lep tako, da vabi srce in oko… tako je ( v skrajšani obliki ) Fran Levstik opisal svojo rojstno vas Dolnje Retje v pesmi: Naša vas.

Danes je vas močno spremenjena, urejena ob magistralni cesti Ljubljana-Kočevje. Izjemno dopadljivo in izvirno je ohranjen Ilijev kozolec, ki je star vsaj 200 let. Zanimivi kozolec je zgrajen iz tesanega lesa, brez enega samega železnega žeblja in krit s slamo. Kozolec, ki je na ogled vsem obiskovalcem, je v lasti vaščana Ivana Prijatelja. Ob tej leseni harfi je v Levstiku zapela govorica naših prednikov, ko je pripenjal sedlo Krpanovi kobilici, se s Krpanom izgovarjal pred cesarjem in se tako korajžno sukal med dunajsko gospodo.


STRITARJEVA KAŠČA V PODSMREKI
Sredi idilične vasice Podsmreka, nasproti rojstne hiše pisatelja Josipa Stritarja, stoji njihova kašča, edini pristni spomenik Stritarjevih. Na njenem ganku in v notranjosti je večkrat v poletjih kot mladi gimnazijec preživljal počitnice. Prav v tem kotičku Podsmreke so se rojevale zamisli o Stritarjevih delih kot so:
Zorin, Gospod Mirodolski, Rosana, Sodnikovi, Griški gospod, Svetinova Metka, ki jih je prepredal iz življenja in dela nedotaknjene bližnje Mišje doline.
Na nasprotni strani kašče je na pročelju nekdanje, močno predelane rojstne hiše, reliefna podoba Josipa Stritarja, ki jo je ob stoletnici njegovega rojstva izdelal kipar Franc Gorše iz bližnjega Zamostca pri Sodražici.


TADOLEJNI KOZOLEC
Omenjeni kozolec stoji v Malih Laščah, na levi strani poti, ki vodi v vas. Izdelan je bil v 19. stoletju, je kvalitetno oblikovan, značilen za zahodni del Dolenjske. Tovrstni kozolci so značilni po svoji gmoti, oziroma razmerju med višino in širino objekta - izgledajo v primerjavi s kozolci drugod izrazito ozki in visoki. Brano tega kozolca zapirajo pravokotno sekajoči se tramiči. Pokrit je s slamnato, značilno štirikapno streho, izvedeno na način podaljšanih čopov.



GRAŠČINA PODLOG



GORENJI GORJUPOV MLIN



SUŠILNICA SADJA