Valentin Kožar

Valentin Kožar (13.2.1734 - 30.8.1793)

Rodil se je materi Elizabeti in očetu Matiji Kožarju v Velikih Laščah, ki sta bila podložnika grofije Turjak. Od malih nog naprej je bila Valentinu zgled volovska trgovina proti Hrvaški in morju. Bil je najmlajši v družini, pri 21-ih letih je zapustil domačo hišo in se 1755 leta priženil na bližnje Pušče k vdovi Heleni Jakič. V Kožarjevem domu na Puščah se je Jakičevim štirim otrokom pridružilo šest Kožarjevih hčera. Vse so se poročile v bližnji okolici, bile so zelo iskane neveste, vsi so vedeli, da je Valentin Kožar zelo premožen. Poglavitna dejavnost Valentina Kožarja so bile izterjave v obliki zastavljenih nepremičnin. Na ta način si je nabiral velike vsote denarja. Po drugi strani je na veliko trgoval z živino, z volmi, konji in prašiči. Bil je zanesljiv odjemalec in plačnik. Kupoval je vedno za gotovino. Pri njem so imeli razni trgovci in gospodarji kar 10.000 goldinarjev dolga.

Valentin Kožar je veljal za odličnega finančnika. Izvrstno je obvladal kreditiranje za obresti (4 ali 7% na leto). Kapital je hitro obračal, veljal je za uspešnega premožnega posojilodajalca, pri katerem niso prosili kredita samo okoliški kmečki ljudje, ampak tudi meščani deželnega glavnega mesta in drugih mest. Prekupčevalska dejavnost mu je bolj ustrezala kot potenje na skopi kraški zemlji.

Bil je kmet, nikoli se ni bahal z bogastvom, nikoli ni obiskoval šole, ni se znal niti podpisati. Za navadnega podložnika je hranil nenavadno veliko pisanih dokazil, kar je glede na njegovo specifično dejavnost razumljivo. Valentin Kožar je izjemen primer naravno sposobnega trgovca, posojilodajalca, bankirja, predvsem v okviru živinske trgovine skozi Dolenjsko, po Hrvaški, Furlaniji in še kje.

Oskrbljen s svetimi zakramenti je 30. avgusta 1793 zatisnil oči in bil dva dni kasneje pokopan v kripti župnijske cerkve Sv. Petra v Zagrebu. Tamkajšnja mrliška matica ga imenuje "Valentinus Kosar, queastor ex Lasch, annorum circiter 60". Kripto župnijske cerkve si je moglo privoščiti kot zadnje bivališče malo ljudi.

Za primerjavo povejmo, da je bila zapuščina Valentina Kožarja v višini 10.286 goldinarjev večja od letnih prihodkov grofije Turjak, ki je takrat znašala 10.144 goldinarjev.